S hitrim razvojem obnovljivih virov energije (OVE), kot sta fotovoltaika in vetrne elektrarne, postaja potreba po shranjevanju energije vse bolj pereča tema. Sistemi za shranjevanje energije v Sloveniji pridobivajo na pomenu kot nepogrešljivo orodje za zagotavljanje stabilnosti in učinkovito upravljanje energije iz obnovljivih virov. Z njihovo pomočjo je mogoče izravnati razlike med proizvodnjo in porabo električne energije, kar postaja vse pomembnejše ob naraščajočem številu prosumerjev in nepredvidljivih vremenskih pogojih.
Shranjevanje energije v Sloveniji – Poročilo
Po podatkih Agencije za energijo je v Sloveniji do leta 2025 delovalo več kot 300 sistemov za shranjevanje energije, večinoma integriranih z manjšimi sončnimi elektrarnami v gospodinjstvih in podjetjih. Skupna nameščena moč presega 20 MW, medtem ko je skupna kapaciteta dosegla približno 40 MWh. Pomemben napredek predstavlja vključitev prvih baterijskih sistemov v sheme podpornih storitev omrežja, ki jih upravlja sistemski operater ELES.
Stanje trga shranjevanja energije v Sloveniji leta 2025
Slovenija sledi evropskim smernicam in ciljem, določenim v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN). Na evropski ravni je leta 2024 delovalo 12 GW shranjevalne moči z zmogljivostjo 21,9 GWh, kar predstavlja rast 3 % in 35 % na letni ravni. V Sloveniji je do leta 2030 predvidena skupna nameščena moč baterijskih sistemov vsaj 100 MW, predvsem v podporo decentralizirani proizvodnji in večji energetski samozadostnosti gospodinjstev.
Največji sistemi za shranjevanje v Sloveniji
Trenutno med največje projekte sodijo:
- Baterijski sistem GEN-I v Krškem (2,5 MW / 5 MWh), integriran s fotovoltaičnim parkom,
- Pilotni projekt Elektro Ljubljana z več manjšimi enotami v urbanem okolju,
- Črpalne hidroelektrarne, kot je Avče s kapaciteto 180 MW, ki služijo tudi kot sezonski hranilniki energije.
Načrtovani sistemi za shranjevanje v Sloveniji
- ELES: Sistemskega operaterja razvija projekt naprednega hibridnega sistema za uravnavanje frekvence z zmogljivostjo 15 MW do leta 2027.
- GEN-I: Načrtuje dodatnih 30 MW baterijskih hranilnikov na vzhodu države.
- NEPN: Predvideva scenarij hitrega prehoda, v katerem naj bi do leta 2035 dosegli več kot 500 MWh nameščene kapacitete, z vključitvijo tako centraliziranih kot razpršenih sistemov.
Perspektive razvoja sistemov za shranjevanje energije
Sistemi za shranjevanje energije postajajo ključni gradnik energetske prihodnosti Slovenije. Omogočajo večjo fleksibilnost omrežja, povečujejo izkoristek obnovljivih virov in izboljšujejo stabilnost sistema. Ob naraščajočih investicijah in spodbudni regulativi je pričakovati hiter razvoj tudi v naslednjem desetletju. Te rešitve bodo koristile ne le energetskemu sistemu, ampak tudi posameznikom in lokalnim skupnostim v prizadevanjih za energetsko neodvisnost.
